Letnik se bliža koncu, “živci” so malce bolj občutljivi, to da pa vsak dan okoli hiše ali pa v stanovanju v Ljubljani poslušam trušč, ki k zmanjšanju napetosti ne pripomore.

Ali je to tolčenje, žaganje, dretje, neprenehano poslušanje teh smotanih kosilnic sosedov, motnje, vibracije zaradi popravila ceste ali pa toplote, ki se nabere zaradi zaprtega okna, ki vsaj malce pripomore k filtraciji teh zvokov.

Trenutno berem dolgočasen tekst za andragoško didaktiko, po vrhu še v angleščini. Seveda je to nadvse idealen čas, da se sosedje spravijo kositi travo.

Give me a brake.

Danes mi mami pove, da bodo našo cesto otvorili (adaptacija kanalizacije za priklop na čistilno napravo), saj veste trak, škarje. Na to ne morem reči drugega kot BEDARIJA. Ko bi vsaj ljudje na občini počeli kaj bolj produktivnega, kot pa rezljali kičast trak. Zakaj je ves ta pomp potreben?

Po vrhu tega se pa še neprenehoma zatipkavam.

Ni motivacije, ni energije za učenje, kaj šele poslušanja vsega tega sranja.

Tags: fail, pljuvalnik